Lovska družina Col

Nazaj k naravi

Lovišče

LD Col gospodari z divjadjo na vzhodnem obrobju Gore, ki prehaja v hrušiško in nanoško planoto. Prav na stičišču teh pomembnih gorskih pregrad najdemo številne klimatske, talne, rastlinske, reliefne in druge posebnosti, zaradi česar je živalstvo na tem območju zelo pestro.
Lovišče se nahaja v sedmih katastrskih občinah in meri 7042 ha skupne površine. Od tega je približno 171 ha lovnih površin v idrijski občini (KO Kanji Dol), 535 ha v vipavski občini (KO Sanabor), ostalo pa v občini Ajdovščina.

Pretežni del površin je lovnih. Izvzeta so le urbana središča (Col, Podkraj) in dokaj gosta mreža cest, ki sečejo lovišče podolgem in počez. Okrog 70% površin je pora¬ščenih z gozdom, veliko se jih zarašča; le manjši del kmetijskih površin še redno obdelujejo.
Lovišče Col zajema last¬niško mešane površine. Prevladuje zasebna posest in le kompleks gozdov na Hrušiški planoti (1315 ha) je v državni lasti.

Nižinsko lovišče s sanaborsko cerkvico (foto Silvester Peljhan)

 

Geomorfološke značilnosti lovišča

Geomorfološki dejavniki (relief, nadmorska višina, lega, naklon…) so izredno pomembni elementi ekosistema, ki neposredno pogojujejo nastanek, razširjenost, sestavo in zgradbo rastlinstva. Posredno je živalstvo podaljšek prehrambenih možnosti, ki so časovno in vsebinsko različno ugodno porazdeljene.

Geografsko pripada območje Dinaridom, ki se na skrajnem zahodu zaključijo z visokokraško planoto Trnovski gozd. Geološko prevladujejo apnenci in dolomiti iz triasa, jure in krede.

Ponekod se med planoto Nanosa in Hrušice vriva ozek pas eocenskega fliša, ki povezuje črnovrško planoto z Vipavsko dolino (Črni Vrh, Lome, Javornik, Vodice, Str1ice, Bela, Sanabor …). Na stičišču fliša in apnenca so številni vodni viri, ki se zlivajo v Belo – edini vodotok v našem lovišču.
Na vsem južnem pobočju so številna melišča, ki se zaključujejo s peščenjaki, konglomerati in brečami (sprimki kamnin).
Te površine so najbolj termofilne in celovito zaokrožajo izrazito kraško podobo vsega območja.
Planota Hrušice in Gora sta sestavljeni iz več ravnikov, ki potekajo značilno za Dinaride, od JV proti SZ. Izmenično se nizajo grebeni in doline, sedla in prehodi, polja in značilni o amelci. Severno pobočje Nanosa, z izrazitim grebenom, ki ga sestavljajo Štefanov hrib – 1113 m, Debeli hrib 1209 m, Požgani hrib – 1160 m, se strmo spušča v dolino vodotoka Bele in se zaključi v Sanaboru, na nadmorski višini 300 metrov. Vodotok Bela je tudi stičišče drugega gorskega venca, ki se z robom nad Vipavsko dolino priključi Trnovski planoti. Tudi ta greben poteka od JV proti SZ in se začne z Velikim vrhom – 1153 m, ter nadaljuje s Streliškim vrhom – 1265 m, Srednjo goro – 1275 m, Križno goro – 1162 m, in zaključi s Kovkom – 961 m. Proti S (Križna gora) je relief manj izrazit, z izstopajočimi osamelci: Špik – 986, Kamni vrh – 1076, Črni rob – 1066. Za vse območje so značilni ostanki raznih školjk z znanimi rudisti (v kredi izumrlimi morskimi školjkami).

Tla

Pod vplivom številnih pedogenetskih procesov nastajajo različne vrste tal. Ker je njihova sestava pomembno odvisna od matične podlage, so tla na našem območju pretežno na karbonatnih podlagah, oazno pa tudi tla na mešano-kislih kameninah. Pestra konfiguracijska značilnost območja pogo¬juje nastanek izredno heterogenih talnih oblik, ki so po sestavi, predvsem pa po globini tal, zelo različne. Tako lahko najdemo izrazito globoka tla s poudarjenim talnim profilom, lahko pa kamen pokriva le nekaj centimetrov debela plast humusa. Pestrost talnih tipov je prisotna že na majhni površini in le redko najdemo enaka tla na širšem območju. Podobne talne tipe zasled-imo le na silikatnih podlagah. Na apnencu in dolomitu prevladujejo pokar¬bonatna rjava tla.

Podnebne razmere

V hudi zimi se divjad preseli v zimovališča (foto Silvester Peljhan)

Lovišče LD Col leži na podnebno zelo izrazitem prelomu, kjer se srečujeta submediteranska in alpska klima. Ta prehod se odraža v izredno spremenljivem vremenu, ki je večkrat pogojeno tudi z izrazito geografsko pregrado, ki usmerja zračne tokove z zahoda proti vzhodu. Južni del lovišča (Sanabor, Bela, Podkraj) je pod velikim vplivom submediterana, v notran¬josti (Vodice, Križna Gora) pa je že izrazita alpska klima (dolge in ostre zime, visoka snežna odeja, veliko padavin…) Za območje je značilna tudi močna burja (hladen in suh SZ veter), ki pomembno vpliva na življenjske pogoje (rastlinstvo, zatočišča, zavetrne lege.. .).
Celo območje je zelo bogato s padavinami, saj se letna količina giblje med 2000 in 2500 mm. Padavine niso enakomerno razporejene skozi vse leto, zato se pojavljajo tudi krajša sušna obdobja. Prav pomanjkanje vode je za celo gorsko območje pereč problem in se ga rešuje s kopanjem kalov, lokev, vodnjakov…

Rastlinstvo
Območje lovišča pripada dvema fitoklimatskima pasovoma: manjši del submediteranskemu, večji del pa zajema dinarsko visokokraški kompleks. Meja med obema ni ostra in je zelo odvisna od ekološko klimatskih razmer,

V strnjenih gozdovih so košenice prava poslastjca za divjad (foto Silvester Peljhan)
ki se prepletajo prav na površinah LD Col. Tudi v okviru istega fitokli¬matskega pasu so razširjene številne bolj ali manj neizrazite rastlinske združbe, pogojene s številnimi mikroklimatskimi elementi. Nihanje rastlin¬skih pasov je tako raznoliko in prepleteno, da je včasih težko natančno opre¬deliti mesto posamezne rastlinske združbe. .

Ob neupoštevanju številnih odstopanj je naše območje razdeljeno v večvegetacijskih pasov, ki so višinsko razporejeni od višine 300 do 1300 metrov nad morjem:
-gozd gradna, črnega gabra in malega jesena (Ostryio – Fraxinetum), ki na južnih izpostavljenih legah sega do nadm. v. 900m (Reber);
-primorski bukov gozd (Sesslerio – Fagetum) porašča predvsem južne robove Kovka in vsa južna pobočja nad dolino Bele, vse do Streliške gore;
-gorski bukov gozd (Ennaphyllo – Fagetum) razširjen v notranjosti na hladnih in osojnih legah;

V čistih bukovih gozdovih tudi divjad nima pravega kritja (foto Silvester Peljhan)

-visoko gorski dinarski bukov gozd (Adenostyllo – Fagetum) porašča površine v notranjosti lovišča nad 1000 m visoko;
-dinarski jelovo-bukov gozd (Abieti – Fagetum) prevladuje na planoti Hrušice, na severu na pobočjih Nadrta ter proti jugu na Nanoški planoti. Prav ti gozdovi so zaradi problemov obnove bili velikokrat sporni pokazatelj vpliva divjadi na pomlajevanje in razvoj. Današnje raziskave objedenosti nam dokazujejo, da je vpliv divjadi znosen in ni moteč pri obnovi gozda.

Problem zaraščanja:

Po letu 1960 so se razseljene vasi (Križna Gora, Kanji Dol, Vodice) začele zelo hitro prazniti. Politika zaposlovanja v industriji je iztrgala ljudi z zemlje in ponudila možnost odselitve v večja urbana središča. Odhod domorodcev je povzročil velik demografski, kulturno – krajinski, predvsem pa miselni zlom. Prazne hiše so čez noč postale ruševine bogate preteklosti, obdelane površine pa so se hitro spreminjale ‘v neprehodna grmišča. Kmetijski strokovnjaki so ohranitev obdelovalnih površin videli v skupnih

akcijah, v projektih skupnih pašnikov, v prenosu tradicionalne skupne paše iz alpskega prostora. Na žalost niti normalna cestna infrastruktura, elektrika in skupni pašniki niso”zaustavili praznjenja teh odročnih krajev. Ostali so le posamezniki (Felčar, Zgavci, Robar, Bajc, Suhovrški.. .), ki oazno ohranjajo

Obdelovalne površine se izredno hitro zaraščajo (foto Silvester Peljhan)

Gozdni rob – bogato bivališče živali (foto Silvester Peljhan)

še do nedavnega bogato kmečko tradicijo. Ohranjanje košenic in travnikov, kalov in drugih vodnih virov je tesno povezano z ohranitvijo živinoreje, drobnice… Tudi danes ljudje niso eksistenčno odvisni od kmetovanja, zato se bojimo, da bo tudi posameznim zanesenjakom pošla sapa in se bodo raje odločali za drugačen način življenja. V naravo da, toda le po svež zrak, mir, … “na vikend”. To pa je že korak nazaj, ko se bomo soočali z roparji na¬ravnih dobrin in nič več s skladnim sožitjem, kar nas je ohranilo vse do danes.
Z zaraščanjem izginjajo ugodne prehrambene možnosti, izginjajo ločnice med gozdom in poljem, izginjajo pomembne bivalne razmere, ki jih nudi gozdni rob. Ta z vertikalno in horizontalno polnost jo omogoča kritje številnim pticam, daje zavetje visoki divjadi in se kot obala otokov razvija v neskončno “površino”. Tudi ta naravna danost z zaraščanjem zelo hitro izginja.
V se to se dogaja danes, v času, ko smo izgubili stik z naravo in hočemo preseči tradicijo, ki je iz roda v rod ohranjala človeka, ga učila, vzgajala in mu kljub trdemu delu nudila veliko življenjskih spoznanj in prijetnih doživetij. Danes nas na preteklost spominjajo številni bunkerji in utrdbe, na to nas spominja grad Trilek, rimsko obzidje v Hrušici in ostanki pomembne povezovalne poti med Oglejem in Panonijo. Bodo naši zanamci opisovali nekdanje naselbine na Križni Gori, na Vodicah, v Kanjem Dolu, v Gozdu? Upam, da bodo globoke korenine ohranile posameznike in da ti kraji ne bodo postali zgodovina naše kulturne polpreteklosti.

Silvester Peljhan

Karta lovišča (Klikni za povečavo)